-
1 spreti
-
2 merces
[ABCU]A - mercēs, mercēdis, f.: [st1]1 [-] récompense pour un travail, salaire, paye, solde, gages, appointements, honoraires. - Germanos mercede arcessere, Caes. BG. 1: engager les Germains comme mercenaires. - mercede diurnā aliquem conducere, Hor.: prendre un homme de journée. - haec merces erat dialecticorum, Cic. Ac. 2, 30, 98: tels étaient les honoraires des dialecticiens. - mercedes scenicorum, Suet. Tib. 34: salaire des acteurs. - ne ars tanta abduceretur ad mercedem atque quaestum, Cic. Div. 1, 41, 92: de peur qu'un si grand art ne dégénérât en un métier mercenaire. - non aliā bibam mercede, Hor. C. 1: je ne boirai qu'à ce prix (cette condition). - pro quā mercede, Virg.: en récompense de ce que, parce que. - sine mercede, Phaed.: sans profit, sans résultat. - unā mercede duas res adsequi, Cic. Rosc. Am.: faire d'une pierre deux coups. [st1]2 [-] prix d'un service illégitime ou honteux. - pretio atque mercede minuere majestatem rei publicae, Cic. Verr. 2, 5: porter atteinte à la majesté de la république par un trafic honteux. - merces proditionis: le prix d'une trahison. - priusquam infanda merces perficeretur, Liv.: avant que cet infâme marché fût conclu. [st1]3 [-] salaire, peine, châtiment. - merces temeritatis, Liv.: le juste prix de sa témérité. - merces spreti numinis, Liv.: punition pour avoir méprisé l'ordre des dieux. [st1]4 [-] tort, dommage. - non sine magnā mercede, Cic. Tusc. 3, 6, 12: non sans grave préjudice. - mercede suorum, Virg.: pour le malheur des siens. - magnā res tuas mercede colui, Sen. Tranq. 11, 2: il m'en a coûté beaucoup pour administrer tes biens. [st1]5 [-] intérêt, rente, revenu. - mercedes habitationum annuae, Caes. B C. 3, 21: loyers des maisons. - publicanos tertiā mercedum parte relevavit, Suet. Caes. 20: il fit remise aux fermiers publics du tiers de leurs fermages. - mercedes praediorum, Cic.: revenus de domaines. - merces aut nummi, Hor.: intérêt ou principal. [ABCU]B - mercēs, arch.: c. merx.* * *[ABCU]A - mercēs, mercēdis, f.: [st1]1 [-] récompense pour un travail, salaire, paye, solde, gages, appointements, honoraires. - Germanos mercede arcessere, Caes. BG. 1: engager les Germains comme mercenaires. - mercede diurnā aliquem conducere, Hor.: prendre un homme de journée. - haec merces erat dialecticorum, Cic. Ac. 2, 30, 98: tels étaient les honoraires des dialecticiens. - mercedes scenicorum, Suet. Tib. 34: salaire des acteurs. - ne ars tanta abduceretur ad mercedem atque quaestum, Cic. Div. 1, 41, 92: de peur qu'un si grand art ne dégénérât en un métier mercenaire. - non aliā bibam mercede, Hor. C. 1: je ne boirai qu'à ce prix (cette condition). - pro quā mercede, Virg.: en récompense de ce que, parce que. - sine mercede, Phaed.: sans profit, sans résultat. - unā mercede duas res adsequi, Cic. Rosc. Am.: faire d'une pierre deux coups. [st1]2 [-] prix d'un service illégitime ou honteux. - pretio atque mercede minuere majestatem rei publicae, Cic. Verr. 2, 5: porter atteinte à la majesté de la république par un trafic honteux. - merces proditionis: le prix d'une trahison. - priusquam infanda merces perficeretur, Liv.: avant que cet infâme marché fût conclu. [st1]3 [-] salaire, peine, châtiment. - merces temeritatis, Liv.: le juste prix de sa témérité. - merces spreti numinis, Liv.: punition pour avoir méprisé l'ordre des dieux. [st1]4 [-] tort, dommage. - non sine magnā mercede, Cic. Tusc. 3, 6, 12: non sans grave préjudice. - mercede suorum, Virg.: pour le malheur des siens. - magnā res tuas mercede colui, Sen. Tranq. 11, 2: il m'en a coûté beaucoup pour administrer tes biens. [st1]5 [-] intérêt, rente, revenu. - mercedes habitationum annuae, Caes. B C. 3, 21: loyers des maisons. - publicanos tertiā mercedum parte relevavit, Suet. Caes. 20: il fit remise aux fermiers publics du tiers de leurs fermages. - mercedes praediorum, Cic.: revenus de domaines. - merces aut nummi, Hor.: intérêt ou principal. [ABCU]B - mercēs, arch.: c. merx.* * *Merces, mercedis, pen. prod. foem. gen. Cic. Loyer et gage qu'on donne pour la besongne, Salaire, Le pris du labeur.\Merces praediorum. Cic. Revenu et rente.\Fidem cognoscere hominum magna mercede. Cic. Cherement, Avec grande perte et dommage. -
3 quarrel
['kworəl] 1. noun(an angry disagreement or argument: I've had a quarrel with my girl-friend.) prepir2. verb(to have an angry argument (with someone): I've quarrelled with my girl-friend; My girl-friend and I have quarrelled.) prepirati se- quarrelsomeness* * *I [kwɔrəl]nounto find quarrel in a straw — biti prepirljiv, iskati dlako v jajcuto have no quarrel with — ne imeti povoda za prepir, ne imeti kaj zameritito make ( —ali patch) up a quarrel — pomiriti se, izgladiti sporII [kwɔrəl]intransitive verbprepirati se, spreti se ( with s, z; for, about zaradi); pritoževati seto quarrel with one's bread and butter — pljuvati v lastno skledo, škodovati samemu sebiIII [kwɔrəl]nounhistory kratka puščica; rombasta ali kvadratna šipa; steklarski diamant; kamnoseško dleto -
4 set
[set] 1. present participle - setting; verb1) (to put or place: She set the tray down on the table.) postaviti2) (to put plates, knives, forks etc on (a table) for a meal: Please would you set the table for me?) pogrniti3) (to settle or arrange (a date, limit, price etc): It's difficult to set a price on a book when you don't know its value.) določiti4) (to give a person (a task etc) to do: The witch set the prince three tasks; The teacher set a test for her pupils; He should set the others a good example.) dati5) (to cause to start doing something: His behaviour set people talking.) sprožiti6) ((of the sun etc) to disappear below the horizon: It gets cooler when the sun sets.) zaiti7) (to become firm or solid: Has the concrete set?) strditi se8) (to adjust (eg a clock or its alarm) so that it is ready to perform its function: He set the alarm for 7.00 a.m.) naravnati9) (to arrange (hair) in waves or curls.) nakodrati, urediti10) (to fix in the surface of something, eg jewels in a ring.) vstaviti11) (to put (broken bones) into the correct position for healing: They set his broken arm.) naravnati2. adjective1) (fixed or arranged previously: There is a set procedure for doing this.) ustaljen2) ((often with on) ready, intending or determined (to do something): He is set on going.) odločen3) (deliberate: He had the set intention of hurting her.) odločen4) (stiff; fixed: He had a set smile on his face.) tog5) (not changing or developing: set ideas.) tog6) ((with with) having something set in it: a gold ring set with diamonds.) z vdelanim (diamantom itd.)3. noun1) (a group of things used or belonging together: a set of carving tools; a complete set of (the novels of) Jane Austen.) zbirka2) (an apparatus for receiving radio or television signals: a television/radio set.) aparat3) (a group of people: the musical set.) skupina4) (the process of setting hair: a shampoo and set.) friziranje5) (scenery for a play or film: There was a very impressive set in the final act.) scenografija6) (a group of six or more games in tennis: She won the first set and lost the next two.) niz•- setting- setback
- set phrase
- set-square
- setting-lotion
- set-to
- set-up
- all set
- set about
- set someone against someone
- set against someone
- set someone against
- set against
- set aside
- set back
- set down
- set in
- set off
- set something or someone on someone
- set on someone
- set something or someone on
- set on
- set out
- set to
- set up
- set up camp
- set up house
- set up shop
- set upon* * *I [set]nounpoetically sončni zahod; neko število enakih oseb, stvari, ki spadajo skupaj, tvorijo celoto; krog, družba (ljudi), klika; garnitura, serija, niz, servis; tennis set, partija (6 iger); commerce kolekcija; radijski, televizijski aparat, naprava, pribor; vsa ladijska jadra; printing zlog; theatre oprema odra; frizura, pričeska; sadika, nasad (jajc); plesni pari; figura pri četvorki; hunting nepremična stoja psa pred divjačino; (o glavi) drža, držanje; (o obleki) kroj, pristajanje; (o toku, vetru) smer; (o tekočini) trdnost; nagnjenost, tendenca ( towards k, proti); figuratively oster napad, zadnja plast (malte na zidu)a set of contradictions — niz, vrsta protislovij, nasprotijset of swindlers — banda, klika sleparjevdead set hunting nepremična stoja psa, ki naznanja divjačinofull set of bill of lading commerce sklop (komplet) ladijskega tovornega lista (konosamenta)the racing set — krog ljudi, ki se zanimajo za konjske dirketo make a dead set at figuratively čvrsto popasti, zgrabiti koga; (o ženski) loviti koga, skušati (truditi se) osvojiti kogaII [set]adjectivedoločen, odrejen (čas), ustaljen, predpisan; pravilen, konvencionalen; tog, nepremičen; stalen (o ceni); American trmast; premišljen, pripravljen (govor); zaseden ( with z), zavzet, (popolnoma) zaposlen, okupiran (on, upon s.th. s čim)set piece — (gradbeni) oder, na katerem se delajo razne figure za ognjemetset phrase — ustaljen izraz (reklo, fraza)set scene — kulise, sestavljene iz bolj ali manj gotovih delovset speech — vnaprej pripravljen, naštudiran govorset time — dogovorjen (odrejen, določen) časwell-set — stasit, lepe rasti, postavenwell set up in wine — dobro založen, oskrbljen z vinomI am set on s.th. — srčno si želim česa, mnogo mi je do česa, hlepim po čemIII [set]1.transitive verbpostaviti, položiti, posaditi, namestiti, instalirati, montirati, dati v določen položaj; naravnati (ud, uro); razvrstiti, sestaviti v zbirko (žuželke itd.); nasaditi (kokoš, jajca); pogrniti (mizo), razviti (jadro); razporediti, zlágati (tiskarske črke); urediti, (s)frizirati (lase); vstaviti, vdelati (dragulj v zlato); zabiti (v zemljo); spraviti (v gibanje), privesti, spraviti v določeno stanje; spustiti (na prostost); nagnati koga k delu, zapovedati mu, da se loti kakega dela; postaviti, dati (komu kaj) za zgled (vzor, primer); postaviti (pravilo); dati (komu ali sebi) nalogo; komponirati, uglasbiti (to za); naščuvati (at s.o. proti komu); razpisati (nagrado) (on na); stisniti (zobe); theatre uprizoriti, postaviti na oder; obsuti, posuti kaj ( with z); sesiriti (mleko); usmeriti, gnati (čoln); zasaditi zemijo, tla ( with z);2.intransitive verbzaiti, zahajati (sonce, mesec, tudi figuratively); ustaliti se (vreme); pihati (o vetru), prihajati ( from od, iz); gibati se, premikati se v neki smeri (o vodnem toku itd.); kreniti (na pot); kazati nagnjenost (to za); lotiti se, začeti; pridobiti na moči; (o lovskem psu) nepremično obstati in tako opozoriti na bližnjo divjačino; (o obleki) pristajati; spremeniti se v trdno stanje, otrdeti (cement, malta), strditi se; (o plesalcih) stati nasproti partnerju; (o cvetu) narediti plod; dobiti določeno oblikoto set afoot (on foot) — začeti, pripraviti (kaj)to set s.o. against — nahujskati koga proti, ustvariti pri kom nerazpoloženje zato be set on (upon) s.th. — trdovratno vztrajati pri čem, biti ves mrtev na kajto set the axe to s.th. — začeti kaj sekati, nastaviti sekiro na kaj, uničiti kajto set books to be read — določiti knjige, ki jih je treba prebratithis hat set me back a pound slang ta klobuk me je stal en funtto set bounds to s.th. — omejiti kajto set one's cap at colloquially prizadevati si pritegniti (snubca)to set close printing staviti, zlágati z majhnimi razmiki med črkami ali besedamito set at defiance — izzvati, kljubovatito set a dog on s.o. — spustiti, naščuvati psa na kogato set persons by the ears (at variance, at loggerheads) — izzvati prepir (razdor) med dvema osebama, spraviti v spor, spreti dve osebito set s.o. at ease — pomiriti koga, osvoboditi koga zadrege (tesnobe, ženiranja, stiske)to set an end to s.th. — napraviti konec čemuto set eyes on s.th. — upreti oči (pogled) v kaj, opaziti kajto set one's face against colloquially odločno se upreti, zoperstavitihow far did I set you? — (v šoli) do kam smo prišli (vzeli) (zadnjič)?to set the fashion — dajati, uvesti, diktirati modo (ton)to set s.o. on his feet — postaviti koga na noge (tudi figuratively)to set fire to (at) s.th. — podnetiti, zažgati kajto set s.th. on fire — požgati, zažgati kajto set the Thames on fire figuratively napraviti nekaj osupljivegato set foot in a house — prestopiti prag hiše, vstopiti v hišoto set on foot — postaviti na noge, začeti, uvesti, spraviti v gibanje, v tekto set foot on s.th. — stopiti na kajto set one's hand to s.th. — podpisati kaj, zapečatiti kajto set one's house in order — spraviti (svojo) hišo v red, urediti hišo; figuratively spraviti svoje stvari v red, urediti svoje stvari; napraviti red, pomesti z nepravilnostmi, izvesti reformeto set a lady's hair — urediti, naviti, sfrizirati, narediti pričesko damito set one's heart (one's mind) to s.th. — poželeti, zelo si (za)želeti, zahtevati zase, izbrati zase, odločno skušati dobiti kaj, navdušiti se za kajto set s.o.'s heart at rest — napraviti konec dvomu, zaskrbljenosti, pomiriti kogato set at large — dati prostost, izpustiti, osvoboditito set ono's life on a chance figuratively staviti svoje življenje na kockoto set s.th. in a proper light — postaviti kaj v pravo lučto set little (much) by s.th. — malo (visoko) kaj cenitito set s.o. at naught — rogati se, posmehovati se komu, podcenjevati, omalovaževati, poniževati, v nič devati koga, ne se ozirati na kogato set o.s. against s.th. — upreti se, zoperstaviti se čemuto set o.s. — lotiti se; sport zavzeti mesto na startu, pripraviti se za startto set the pace — regulirati korak, hojo; dajati taktto set paper colloquially napisati vprašanja, ki jih bodo vlekli študenti na izpituto set pen to paper — lotiti se pisanja, začeti pisatito set the police after s.o. — poslati policijo za komto set a price on s.th. — določiti čemu ceno, naložiti ceno za kajto set a price on s.o.'s life (head) — razpisati nagrado na glavo kake osebeto set s.th. before the public — prinesti kaj pred javnostto set a razor — nabrusiti britev; izgladiti ostrino britve po brušenjuto set s.o. at rest — pomiriti, umiriti kogato set s.o. right — popraviti, korigirati kogato set right (to rights, in order) — spraviti v red, popravitito set sail — dvigniti jadro, odjadrati, odpluti, kreniti na potovanje po morjuto set seal to s.th. — staviti pečat na kajto set shoulder to the wheel figuratively pomagati, podpreti, zelo si prizadevati, odločno se lotitito set spies on s.o. — vohuniti za komto set spurs to the horse — z ostrogami spodbosti konja, spodbujatito set a stake into the ground — zabiti kol v tla, v zemljohis star sets figuratively njegova zvezda zahajato set store by s.th. slang visoko (zelo) ceniti, preceniti kaj; pripisovati veliko važnost čemuto set a task — dati, naložiti nalogoto set one's teeth — stisniti zobe (tudi figuratively)to set s.o.'s teeth on edge — izzvati razburjenost (vznemirjenost) pri kom, (raz)dražiti živce komu, iti komu na živceto set s.o. thinking — dati komu mislitito set at variance — spreti, razdvojitito set s.o. in the way — pokazati komu pot, spraviti koga na pravo potto set s.o. on his way archaic spremiti koga del (kos) potito set wide printing staviti razprto, z velikimi razmiki med črkami ali besedamito set one's wits to a question — iskati rešitev problerna, prizadevati si rešiti problemto set the watch nautical postaviti straže na njihova mestato set s.o. to work — spraviti koga k deluto set o.s. to work — lotiti se dela -
5 excandesco
ex-candēsco, duī, ere, I) sich erhitzen, glühend heiß werden, a) im Feuer, Cato r. r. 95, 2. – b) durch innere krankhafte Hitze, sich entzünden, paene ad omnem contactum excandescit (pusula), Col. 7, 5, 16. – II) übtr.: a) v. Tage usw., hell werden, anbrechen, ubi lux excanduit tertia, Amm. 21, 10, 2: ubi excanduit radiis dies, Amm. 26, 6, 14. – b) v. leb. Wesen, entbrennen, ergrimmen, in Jähzorn geraten, absol., Cael. in Cic. ep. u.a.: ita exc., ut etc., Suet.: hactenus, ut etc., Suet.: haud ultra verba, Suet.: ultra modum solitae indignationis, Amm.: in ultionem, Flor.: in exteros (v. Hunden), Col.: quomodo excandescunt, si etc.? Sen. – personif., v. Abstr., nisi irā excanduerit fortitudo, Cic. Tusc. 4, 43: deorum spreti monitus excandescunt, Val. Max. 1, 6, 11. – / Nbf. excandīsco, wov. excandiscit, Not. Tir. 102, 61.
-
6 merces [1]
1. mercēs, ēdis, Genet. Plur. ēdum, f. (mereo u. merx), der Verdienst, I) = der Lohn, die Belohnung, der Preis für etwas (griech. μισθός), 1) im allg.: a) im guten Sinne, diurna, Tagelohn, Hor. u. Edict. Diocl.: operae, Cic.: manuum mercede inopiam tolerare, Sall.: conducere alqm mercede, Cic. u. Nep., diurnā mercede, Hor.: tanti operis mercedem negare, Ov.: mercedem solvere, Iuven.: repraesentare pro opera dignam cuique mercedem, Suet.: mercedem reddere operario, Augustin.: melius habent mercede delinquere quam gratis recte facere, Sall. fr.: non aliā mercede bibam, Bedingung, Hor.: sine mercede, umsonst, für die Langeweile, Phaedr. – Sprichw., unā mercede duas res assequi, mit einer Klappe zwei Fliegen schlagen, Cic. Rosc. Am. 80. – b) im üblen Sinne, Lohn, Sold, Sündengeld, m. proditionis, Tac. u. Curt.: lingua astricta mercede, Cic.: mercedem accipere ab alqo, Cic.: magnā mercede pacisci cum alqo, ut etc., Liv.: pretio atque mercede minuere maiestatem rei publicae, Cic.: priusquam infanda merces (das heillose Kaufgeld) perficeretur, Liv. – 2) insbes.: a) das Honorar, der Gehalt des Lehrers, das Lehrgeld (s. Savaro Sidon. epist. 5, 7. p. 319), mercede docere, Cic.: pueros grandi mercede docere, Auson.: non umquam de mercedibus pacisci, Suet.: quanta merces rhetori est data, Cic.: duplices mercedes exigere ab iis, Quint. – b) der Sold des Soldaten, mercede milites conducere, Liv. (dah. pedites mercede conducti, Söldner zu Fuß, Curt.): mercede militare, Liv. u. Curt., apud alqm, Liv. (dah. mercede militantes, Mietsoldaten, Liv.): Germanos mercede arcessere, Caes. – 3) übtr., euphem. (wie μισθός), a) der Lohn = die Strafe, temeritatis, Liv.: spreti numinis, Liv. – b) der Preis, das Lehrgeld = Schaden, Nachteil usw., istuc nihil dolere non sine magna mercede contingit, kann nur um einen schweren Preis erkauft werden, Cic.: mercede suorum, zum Nachteil, zum Unglück der Ihrigen, Verg. – – II) = der Zins, die Einkünfte aus Häusern, Äckern, Geld usw., praediorum, Cic.: insularum, Miete, Cic.: mercedes habitationum annuas conductoribus donare, Mietzins, Caes.: publicanos tertiā mercedum parte relevare, Pachtgeld, Suet.: quinas hic capiti (Kapital) mercedes exsecat, schindet 5 Prozent (monatl.) aus dem Kapital heraus, Hor. – euphem., magnā quidem res tuas mercede colui, um schweren Pacht zwar habe ich dein Gut benutzt, Sen. de tranqu. anim. 11, 3. – / Nbf. mercis, Nomin., Itala Matth. 10, 24: Akk. Sing. mercem bei Claud. VI. cons. Hon. 578. Commod. instr. 2, 30, 6: Plur. merces, Commod. apol. 919.
-
7 aboard
[ə'bo:d]adverb, preposition(on(to) or in(to) (a means of transport): We were aboard for several hours; He went aboard the ship/train/aircraft.)* * *I [əbɔ:d]adverbna ladjo, na ladji, na palubo, na palubi, na krov, na krovu, v letalo, na letalurailway American all aboard for Boston — potniki za Boston vstopiteII [əbɔ:d]prepositionna krovu, na palubi, na krov, na palubo (česa)archaic literature to fall aboard of ( —ali with) s.o. — zastopiti komu pot, spreti se s kom -
8 across
[ə'kros] 1. preposition1) (to the other side (of); from one side to the other side of: He took her across the road.) čez2) (at the other side (of): The butcher's shop is across the street.) na drugi strani2. adverb(to the other side or to the speaker's side: He dived in off the river-bank and swam across.) na drugo stran* * *I [əkrɔs]adverbkrižema, poševto put across — uveljaviti, izpeljatiAmerican come across! — priznaj(te)!; sezi(te) v žep!II [əkrɔs]prepositionprek, čezto come ( —ali run) across s.th., s.o. — naleteti na kaj, slučajno srečati kogato get across s.o. — spreti se s kom -
9 brass
1) (an alloy of copper and zinc: This plate is made of brass; ( also adjective) a brass door-knocker.) medenina2) (wind musical instruments which are made of brass or other metal.) trobila•- brassy- brass band
- brass neck
- get down to brass tacks* * *I [bra:s]nounmedenina, med, bron; colloquially denar; music trobila; plural medeninasta posoda; nagrobna plošča, spominska plošča; American slang častniki; figuratively nesramnost, predrznostII [bra:s]adjectivemedeninast, bronast; figuratively predrzen, izzivalen, trmastIII [bra:s]transitive verb & intransitive verbz medenino obiti, obložiti; slang izplačati -
10 collision
[kə'liʒən]noun (a crash; a violent striking together (of eg two vehicles): Ten people were injured in the collision between the bus and the car.) trčenje* * *[kəlížən]nountrčenje, karambol; figuratively nasprotje, navzkrižje, sporto come into collision with s.o. — spreti se s kom -
11 disunite
[dísjunáit]transitive verb & intransitive verbrazdvojiti, ločiti, razdružiti, cepiti (se); spreti se -
12 ear
I [iə] noun1) (the part of the head by means of which we hear, or its external part only: Her new hair-style covers her ears.) uho2) (the sense or power of hearing especially the ability to hear the difference between sounds: sharp ears; He has a good ear for music.) posluh•- earache- eardrum
- earlobe
- earmark
- earring
- earshot
- be all ears
- go in one ear and out the other
- play by ear
- up to one's ears in
- up to one's ears II [iə] noun(the part of a cereal plant which contains the seed: ears of corn.) klas* * *I [iə]1.nounklas;2.intransitive verbpognati v klasII [iə]transitive verbarchaic orati zemljoIII [iə]nounmuha na puškiIV [iə]nounuho; posluh; ušesce, luknjica; figuratively pozornostto reach the ear of s.o. — priti komu na uhoto set by the ears — povzročiti prepir, nahujskati, spretito win s.o.'s ear — biti od koga uslišana word in your ears — strogo zaupno, med nama povedano -
13 fall aboard
intransitive verb spopasti se, navzkriž priti, spreti se; figuratively začeti -
14 fall out
( sometimes with with) (to quarrel: I have fallen out with my sister.) spreti se* * *intransitive verb začeti prepir; izstopiti; pripetiti se; biti posledica; izvleči se; napraviti izpadfall out well (ill) — dobro (slabo) se končati; splačati (ne splačati) se -
15 foul
1. adjective1) ((especially of smell or taste) causing disgust: a foul smell.) gnusen2) (very unpleasant; nasty: a foul mess.) grd2. noun(an action etc which breaks the rules of a game: The other team committed a foul.) prekršek3. verb1) (to break the rules of a game (against): He fouled his opponent.) napraviti prekršek2) (to make dirty, especially with faeces: Dogs often foul the pavement.) onečediti•* * *I [faul]adjective ( foully adverb)umazan, smrdljiv, gnil, gnusen, pokvarjen, škodljiv, slab; grd; blaten; viharen; nepošten, protizakonitfoul play — zločin, prevaramedicine foul tongue — obložen jezikfoul weather — slabo vreme, neurjeto fall ( —ali run) foul of s.o. — trčiti, spreti se s komII [faul]adverbnepošteno, nepravilno, sramotnoto play foul — podlo ravnati, izdatiIII [faul]1.transitive verbumazati, zasmraditi; onečastiti; zamašiti, ovirati; zamotati, zaplesti; sport udariti, slabo ravnati;2.intransitive verbumazati, skaliti se; zaplesti se; nasestiIV [faul]nounslabo vreme, neurje; smola; nepravilna igra; sport nizek udarec; trčenje -
16 lock
I 1. [lok] noun1) (a mechanism for fastening doors etc: He put the key in the lock.) ključavnica2) (a closed part of a canal for raising or lowering boats to a higher or lower part of the canal.) zapornica3) (the part of a gun by which it is fired.) zapirač4) (a tight hold (in wrestling etc).) čvrst prijem2. verb(to fasten or become fastened with a lock: She locked the drawer; This door doesn't lock.) zakleniti- locker- locket
- locksmith
- lock in
- lock out
- lock up II [lok] noun1) (a piece of hair: She cut off a lock of his hair.) pramen las2) ((in plural) hair: curly brown locks.) kodri* * *I [lɔk]nounkoder, pramen (las), kosem (prediva), šopII [lɔk]nounključavnica; zapiralnik, zapiralo, zapirač (pri puški); zavora, zaviralo, zastoj v prometu; zatvornica, zapornica; sport čvrst prijem (rokoborba)figuratively lock, stock, and barrel — vse skupaj, vse povprek, popolnomaunder lock and key — pod ključem, zaklenjenBritish English ock Hospital — bolnišnica za spolne bolezniIII [lɔk]1.transitive verbzakleniti, zaklepati (tudi up); zapreti, zakleniti (in, into v); zavirati (kolesa), okleniti, oklepati, obdajati (hribi), objeti (koga); stisniti (čeljusti), prekrižati (roke); tesno povezati, pričvrstiti; spraviti ladjo skozi zatvornico (up, down navzgor, navzdol po kanalu);2.intransitive verbzakleniti se, zaklepati se; zapreti se, zapirati se; zaplesti se; biti blokiran; dati se obračati z blokiranjem prednjih koles; pluti skozi zatvorniceto lock the door against s.o. — zakleniti se pred komlocked — zagozden, blokiran, tesno objetfiguratively to lock horns with — spreti se s komto lock the stable door after the horse has been stolen — po toči zvoniti; -
17 loggerhead
[lɔgəhed]nounbutec; priprava za topljenje smole; zoology vrsta grliceto fall ( —ali get, go) to loggerheads — spreti se, stepsti seloggerhead turtle — vrsta karete (želva); primitivna potapljaška priprava -
18 word
[wə:d] 1. noun1) (the smallest unit of language (whether written, spoken or read).) beseda2) (a (brief) conversation: I'd like a (quick) word with you in my office.) kratek pogovor3) (news: When you get there, send word that you've arrived safely.) sporočilo4) (a solemn promise: He gave her his word that it would never happen again.) beseda2. verb(to express in written or spoken language: How are you going to word the letter so that it doesn't seem rude?) izraziti z besedami- wording- word processor
- word processing
- word-perfect
- by word of mouth
- get a word in edgeways
- in a word
- keep
- break one's word
- take someone at his word
- take at his word
- take someone's word for it
- word for word* * *I [wə:d]nounbeseda; kar je (iz)rečeno; govor; besedilo, tekst (pesmi itd.); častna beseda, obljuba; pritrditev, zagotovitev, zagotovilo; nalog, ukaz, navodilo; geslo, parola; sporočilo, obvestilo, odgovor; religion božja beseda, sveto pismo, biblija; obsolete pregovor, (iz)rek, moto; plural pričkanje, prerekanjethe words — tekst, libretoat a word — na besedo, takojin so many words — dobesedno, (na) kratkoword for word — od besede do besede, dobesednoon the word, with the word — na to besedo, po tej besedi, s to besedoin a word — z eno besedo, skratkaupon my word (of honour)! — pri moji časti! (častna beseda!); saj (toda) to ni mogoče!my word upon it! — pri moji časti! častna beseda!a word or two — beseda ali dve, nekaj besedbig words — hvalisanje, širokoustenjeburning words — ognjevite, plamteče besedefair, good words — lepe, laskave besedehigh (hard, hot, sharp, warm) words — ostre, hude, trde, jezne besedewild and whirling words — divje, nepremišljene besedemy word! — prav zares! bogme!too silly for words — preneumno, nedopovedljivo neumnoto be a man of few words — biti redkobeseden, varčevati z besedamito be better than one's word — napraviti več, kot smo obljubilito be worse than one's word — ne biti mož beseda, snesti besedoto break one's word — prelomiti svojo besedo, ne držati (svoje) besedehard words break no bones — oštevanje ne boli toliko kot palica; hude besede ne ubijajoword came that... — zvedelo se je, da...to eat one's word — snesti (svojo) besedo, preklicati svoje besedeto give one's word — dati (svojo) besedo, obljubitito hang on s.o.'s words — viseti na besedah kake osebe, pazljivo koga poslušatito have words with — pričkati se, skregati se z; spreti se zhe has not a word to throw at a dog figuratively on je prefin, da bi govoril z drugimito have no words for — ne imeti besed za, ne moči izrazitito keep one's word — držati (svojo) besedo, biti mož besedato leave word that... — sporočiti, da...to take s.o. at his word — prijeti koga za besedoto retract one's word — umakniti (nazaj vzeti, preklicati) svojo besedosend me word! — javi mi, sporoči mi!to waste words — tratiti besede, zaman govoritiII [wə:d]transitive verbizraziti (kaj) z besedami, formulirati, stilizirati, izreči (z besedami); obsolete laskati se, dobrikati se (komu)well worded letter — lepo sestavljeno pismo; intransitive verb obsolete dialectal govoriti, besedovati, uporabljati besede -
19 excandesco
ex-candēsco, duī, ere, I) sich erhitzen, glühend heiß werden, a) im Feuer, Cato r. r. 95, 2. – b) durch innere krankhafte Hitze, sich entzünden, paene ad omnem contactum excandescit (pusula), Col. 7, 5, 16. – II) übtr.: a) v. Tage usw., hell werden, anbrechen, ubi lux excanduit tertia, Amm. 21, 10, 2: ubi excanduit radiis dies, Amm. 26, 6, 14. – b) v. leb. Wesen, entbrennen, ergrimmen, in Jähzorn geraten, absol., Cael. in Cic. ep. u.a.: ita exc., ut etc., Suet.: hactenus, ut etc., Suet.: haud ultra verba, Suet.: ultra modum solitae indignationis, Amm.: in ultionem, Flor.: in exteros (v. Hunden), Col.: quomodo excandescunt, si etc.? Sen. – personif., v. Abstr., nisi irā excanduerit fortitudo, Cic. Tusc. 4, 43: deorum spreti monitus excandescunt, Val. Max. 1, 6, 11. – ⇒ Nbf. excandīsco, wov. excandiscit, Not. Tir. 102, 61.Ausführliches Lateinisch-deutsches Handwörterbuch > excandesco
-
20 merces
1. mercēs, ēdis, Genet. Plur. ēdum, f. (mereo u. merx), der Verdienst, I) = der Lohn, die Belohnung, der Preis für etwas (griech. μισθός), 1) im allg.: a) im guten Sinne, diurna, Tagelohn, Hor. u. Edict. Diocl.: operae, Cic.: manuum mercede inopiam tolerare, Sall.: conducere alqm mercede, Cic. u. Nep., diurnā mercede, Hor.: tanti operis mercedem negare, Ov.: mercedem solvere, Iuven.: repraesentare pro opera dignam cuique mercedem, Suet.: mercedem reddere operario, Augustin.: melius habent mercede delinquere quam gratis recte facere, Sall. fr.: non aliā mercede bibam, Bedingung, Hor.: sine mercede, umsonst, für die Langeweile, Phaedr. – Sprichw., unā mercede duas res assequi, mit einer Klappe zwei Fliegen schlagen, Cic. Rosc. Am. 80. – b) im üblen Sinne, Lohn, Sold, Sündengeld, m. proditionis, Tac. u. Curt.: lingua astricta mercede, Cic.: mercedem accipere ab alqo, Cic.: magnā mercede pacisci cum alqo, ut etc., Liv.: pretio atque mercede minuere maiestatem rei publicae, Cic.: priusquam infanda merces (das heillose Kaufgeld) perficeretur, Liv. – 2) insbes.: a) das Honorar, der Gehalt des Lehrers, das Lehrgeld (s. Savaro Sidon. epist. 5, 7. p. 319), mercede docere, Cic.: pueros grandi mercede docere, Auson.: non umquam de mercedibus pacisci, Suet.: quanta merces rhetori est data, Cic.: duplices merce-————des exigere ab iis, Quint. – b) der Sold des Soldaten, mercede milites conducere, Liv. (dah. pedites mercede conducti, Söldner zu Fuß, Curt.): mercede militare, Liv. u. Curt., apud alqm, Liv. (dah. mercede militantes, Mietsoldaten, Liv.): Germanos mercede arcessere, Caes. – 3) übtr., euphem. (wie μισθός), a) der Lohn = die Strafe, temeritatis, Liv.: spreti numinis, Liv. – b) der Preis, das Lehrgeld = Schaden, Nachteil usw., istuc nihil dolere non sine magna mercede contingit, kann nur um einen schweren Preis erkauft werden, Cic.: mercede suorum, zum Nachteil, zum Unglück der Ihrigen, Verg. – – II) = der Zins, die Einkünfte aus Häusern, Äckern, Geld usw., praediorum, Cic.: insularum, Miete, Cic.: mercedes habitationum annuas conductoribus donare, Mietzins, Caes.: publicanos tertiā mercedum parte relevare, Pachtgeld, Suet.: quinas hic capiti (Kapital) mercedes exsecat, schindet 5 Prozent (monatl.) aus dem Kapital heraus, Hor. – euphem., magnā quidem res tuas mercede colui, um schweren Pacht zwar habe ich dein Gut benutzt, Sen. de tranqu. anim. 11, 3. – ⇒ Nbf. mercis, Nomin., Itala Matth. 10, 24: Akk. Sing. mercem bei Claud. VI. cons. Hon. 578. Commod. instr. 2, 30, 6: Plur. merces, Commod. apol. 919.————————2. mercēs, Nbf. von merx, w. s.
- 1
- 2
См. также в других словарях:
Spreti — ist der Name von Hans Joachim von Spreti Weilbach (1908−1934), deutscher Politiker (NSDAP) und SA Führer Karl von Spreti (1907−1970), deutscher Politiker (CSU) und Diplomat Maximilian von Spreti (1766−1819), bayerischer Generalmajor … Deutsch Wikipedia
Spreti — Spreti, eine der Katholischen Confession folgende, aus Italien, wo noch jetzt ein Zweig blüht, stammende, seit 1711 gräfliche Familie in Baiern. Nach Baiern wurde sie verpflanzt durch 1) Franz Johann Hieronymus, geb. 1695; er kam 1703 als… … Pierer's Universal-Lexikon
spréti — 1 èm dov., spŕl (ẹ ȅ) povzročiti, da se medsebojno izrazi nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro: že sta se pobotala, pa so ju spet sprli; spreti prijatelje; spreti koga s sosedom spréti se 1. medsebojno izraziti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Spreti-Weilbach — Hans Erwin Graf von Spreti Weilbach (* 24. September 1908 in Karlsruhe; † 30. Juni 1934 in Stadelheim, manchmal auch Hans Joachim Graf von Spreti Weilbach)[D 1] war ein deutscher Politiker (NSDAP) und in führender Funktion bei der Sturmabteilung… … Deutsch Wikipedia
Spreti-Rennen — The Spreti Rennen is a Group 3 flat horse race in Germany open to thoroughbreds which are four years old or above. It is run over a distance of 2,000 metres (approximately 1¼ miles) at Iffezheim Racecourse, Baden Baden, and it takes place… … Wikipedia
Hans Erwin von Spreti-Weilbach — (um 1933). Hans Erwin Karl Ernst Martin Graf von Spreti Weilbach (* 24. September 1908 in Karlsruhe; † 30. Juni 1934 in Stadelheim, manchmal auch Hans Joachim Graf von Spreti Weilbach)[1] war ein deutscher Politiker (NSDAP) und in führender… … Deutsch Wikipedia
Hans Erwin Graf von Spreti-Weilbach — (* 24. September 1908 in Karlsruhe; † 30. Juni 1934 in Stadelheim, manchmal auch Hans Joachim Graf von Spreti Weilbach)[D 1] war ein deutscher Politiker (NSDAP) und in führender Funktion bei der Sturmabteilung (SA). Leben und Wirken Hans Erwin… … Deutsch Wikipedia
Hans Graf von Spreti-Weilbach — Hans Erwin Graf von Spreti Weilbach (* 24. September 1908 in Karlsruhe; † 30. Juni 1934 in Stadelheim, manchmal auch Hans Joachim Graf von Spreti Weilbach)[D 1] war ein deutscher Politiker (NSDAP) und in führender Funktion bei der Sturmabteilung… … Deutsch Wikipedia
Hans Joachim Graf von Spreti-Weilbach — Hans Erwin Graf von Spreti Weilbach (* 24. September 1908 in Karlsruhe; † 30. Juni 1934 in Stadelheim, manchmal auch Hans Joachim Graf von Spreti Weilbach)[D 1] war ein deutscher Politiker (NSDAP) und in führender Funktion bei der Sturmabteilung… … Deutsch Wikipedia
Hans Joachim von Spreti-Weilbach — Hans Erwin Graf von Spreti Weilbach (* 24. September 1908 in Karlsruhe; † 30. Juni 1934 in Stadelheim, manchmal auch Hans Joachim Graf von Spreti Weilbach)[D 1] war ein deutscher Politiker (NSDAP) und in führender Funktion bei der Sturmabteilung… … Deutsch Wikipedia
Hans von Spreti-Weilbach — Hans Erwin Graf von Spreti Weilbach (* 24. September 1908 in Karlsruhe; † 30. Juni 1934 in Stadelheim, manchmal auch Hans Joachim Graf von Spreti Weilbach)[D 1] war ein deutscher Politiker (NSDAP) und in führender Funktion bei der Sturmabteilung… … Deutsch Wikipedia
